Knjige 27

Pesnik in kritik Ján Gavura je skoval izraz »oko kameramanky« (snemalkino oko) v povezavi z njenim delom predavateljice o filmu. Ta je rahlo zavajajoč za anglofonske bralce, za katere Isherwoodova izjava »Jaz sem kamera« pripada neki drugi dobi književnega realizma. Mária nikakor ni realistka v tem smislu. Seveda zna menjavati vizualne perspektive znotraj ene same pesmi, za približevanje in oddaljevanje. Pesem 'Threatened Species' (Ogrožene vrste) se začne s pogledom iz vesolja v prvi kitici: »Pogled od zgoraj ne pripada nobenemu bogu / satelitu pa«; medtem ko deseta kitica ponuja že mikroskopski vidik: »preučujemo kožo na obrazih, / zemljevide krvnih žil, kraterje za celice.« Omeni tudi zlitje jaza z okoljem; v Márijinih pesmih so tudi človeška bitja živali in niso ločena od okolja. V njeni poeziji telo pogosto postane zunanja in notranja krajina, jukstapozicija makroskopskega in mikroskopskega pogleda, sorodnega hermetični doktrini »kakor zgoraj, tako spodaj.« Márijino poezijo berem z enakim vznemirjenjem, kot sem pred mnogimi leti prvič bral angleške metafizične pesnike.

James Sutherland-Smith