Krajevni arhitekti so v knjižnici Oodi v Helsinkih zasnovali javni prostor za refleksijo in dialog. Projekt bo spodbujal razprave o prihodnosti bivanja, trajnostnih rešitvah in kulturi branja v digitalni dobi.
Od začetka julija do konca letošnjega leta lahko obiskovalci osrednje knjižnice Oodi v Helsinkih o prihodnosti bivanja razmišljajo ob ogledu instalacije Reed, Read, Read. Instalacija predstavlja prihodnost, kjer se inovacije prepletajo s tradicijo in lokalnim znanjem ter tako ustvarjajo trajnostne rešitve za boljše življenje.
Instalacijo navdihuje tradicionalna finska obrt »olkihimmeli«, ki v prevodu pomeni 'viseča dekoracija iz slame'. V tem primeru so avtorji slamo zamenjali z lokalno trstiko. Trstika ni le takoj pripravljena za uporabo, njeno nabiranje preprečuje tudi evtrofikacijo Baltskega morja, saj se tako iz ekosistema izločata fosfor in dušik.
Instalacija je sestavljena iz 27 šesterokotnih enot, vsaka predstavlja eno državo članico EU in eno literarno delo na platformi Europe Readr. Vse to se združuje v celoto, ki je večja od vsote njenih delov.
Pobudnik projekta Reed, Read, Read je Veleposlaništvo Republike Slovenije na Finskem ob podpori Predstavništva Evropske komisije na Finskem in grozda nacionalnih inštitutov za kulturo EUNIC Helsinki. Instalacijo je zasnoval arhitekturni biro Vapaa Collective.
Razprava o pomembnosti bralne kulture
V knjižnici Oodi je 18. oktobra potekala panelna razprava z naslovom "The Future of Living: Reading Culture for a Sustainable and Inclusive Future" o prihodnosti bivanja, na kateri so umetniki, pisatelji, arhitekti, akademiki in drugi udeleženci razpravljali o svoji viziji bolj trajnostnega načina življenja. Vsi so se strinjali, da so branje, literatura in knjižnice pomembne za oblikovanje naše prihodnosti. Preberite torej več o tem, kaj so imeli v razpravi povedati Drago Jančar, Matti Kuittinen, Andreas Jungwirth in drugi ali pa si oglejte posnetek razprave spodaj.
Kavaliauskaitė piše o interakcijah med ljudmi, o tem, kako gredo drug mimo drugega, njihovem večnem oprijemanju samote, z ironičnim in igrivim pogledom na umetnost in izvor. Osredotoči se na vrednost posameznega življenja in se ob tem dotakne sestavin, ki gradijo temelje jaza in človeške identitete. Pozornost posveča izkušnjam iz otroštva in načinu njihovega podoživljanja v odraslosti. Izbrani zorni kot, prostor in podrobnosti ter pripovedni način naredijo zgodbe v tej knjigi izjemne. Pisateljici uspe izoblikovati izviren kronotop in širok kalejdoskop izkušenj. Če povzamem, lahko rečem, da je Kavaliauskaitė značilen, izviren in nujen glas, Bodies (Telesa) pa domiselna, igriva in privlačna knjiga, resnično vredna pozornosti.