Začasen bralni prostor ob svetilniku v slikovitem obmorskem mestu Izola kopalce in mimoidoče vabi k branju in druženju. V vročih poletnih mesecih je tam potekal niz dogodkov za otroke (vsakodnevne bralne matineje) in odrasle, njihov vrhunec pa je bilo praznovanje evropskega dneva jezikov.
Univerza v Ljubljani je ob svetilniku v Izoli skupaj s številnimi partnerji pripravila umetniško instalacijo »Moja bralna soba«. Ideja prostorske umetniške inštalacije sledi konceptu knjižnice pod krošnjami. Ustvarili so jo študenti z različnih področij prostorskih, umetniških in tehničnih študijev in se pri tem učili skozi delo. Z instalacijo so želeli okrepiti zavedanje o kakovosti življenja, ki presega potrošnjo in potrošniški tempo, ter spodbuditi potrebo po branju in pridobivanju znanja. Študenti so projekt pospremili tudi s posebnim večjezičnim časopisom Palindrom.
»Moja bralna soba« je bila vse do konca septembra odprta vsak dan od 10.00 do 18.00. Za najmlajše so vsak dan ob 11.00, ob torkih pa tudi ob 17.00, potekale pravljične urice. V bralni sobi so potekali dogodki za vse generacije, ki so jih organizirali lokalni, nacionalni in mednarodni prireditelji.
14. septembra so se v okviru konference Future Unlocked! ob instalaciji srečali partnerji projekta Europe Reader iz Egipta, Jordanije, Srbije in Slovenije. Izmenjali so izkušnje s projektom in delili svoja razmišljanja in ideje o potencialu kulture za spodbujanje aktivnega državljanstva, še posebej med mladimi.
Konec septembra je v paviljonu potekal kulturni program v organizaciji kulturnih inštitutov držav EU.
Instalacijo so 7. julija 2021 predali v javno rabo župan občine Izola Danilo Markočič, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Gašper Dovžan, predsednik grozda nacionalnih inštitutov za kulturo držav EU v Sloveniji (EUNIC) Andreas Pawlitschek in izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo dr. Alenka Fikfak. Skupaj so se zavzeli za spodbujanje družbenih sprememb skozi kulturo, še posebej za branje kot eno glavnih gonil kritičnega razmisleka in aktivnega državljanstva.
Mentorji projekta:
izr. prof. dr. Alenka Fikfak, asist. Janez Grom, asist. Kristijan Lavtižar, doc. dr. David Koren, Marko Lazič, Aleš Švigelj, Jan Barič, prof. dr. Grega Bizjak, Lanlan Wei, doc. dr. Matej Bernard Kobav, izr. prof. dr. Manja Kitek Kuzman, asist. dr. Gašper Mrak, doc. dr. Matej Nikšič, Uroš Polanc
Študenti:
Nina Beganović, Leon Rus, Manca Gjura Godec, Liza Štandeker, Tisa Lozej, Tadej Gregorič, Lovro Pinter, Vladimir Tripković, Laura Fontana, Anže Lopatič, Matija Kunstelj, Alexander Simić, Gašper Luka Pevec, Jure Polanc, Jernej Malik, Blaž Parežnik, Kaja Žnidaršič, Mara Vogrinec, Korina Kuzmić, Katarina Končina, Tajda Hladnik, Lara Zalokar, Tilen Fikfak Peršak
Kratke zgodbe Gasta Groeberja v knjigi Every Day Just Hides Another (V vsakem dnevu se skriva le še eden) postavijo v ospredje osebe, ki se vse bolj odmikajo od svojega običajnega okolja. Zgodba 'A Village Idyll' (Vaška idila) opisuje življenje moža, ki so ga vaščani izobčili, odkar je s svojim avtomobilom povozil dečka. Groeber bistroumno prikaže, kako resničnih okoliščin nesreče, ki pomembno vplivajo na našo moralno presojo, sploh ne upoštevamo več, ko izvemo, kdo je krivec. Tudi Groeberjev opis grožnje, ki jo za posameznika predstavljajo Drugi, je mojstrsko izpeljan: v teh zgodbah že od začetka nikoli ni jasno, ali je grožnja le namišljena ali zelo resnična. Medosebni odnosi lebdijo nekje med površinskostjo in krhko trhlo intimnostjo.
Pri knjigi Every Day Just Hides Another je treba postaviti v ospredje očitno željo pisatelja po doslednem tematskem konceptu, ki mu ne sledi le nekaj besedil. Groeber hoče pisati v odločno izpiljenem, a vselej naravnem jeziku, kar je pravi dosežek glede na omejeno število vzornikov. Na primer, poskus, da bi vidik lika odrazili zgolj neosebni stavki in nedoločniki, ki jih pisatelj uporabi v zgodbi 'The Unbearable Weight of Waiting' (Neznosna teža čakanja) je popoln uspeh.