Mnoge univerze, knjižnice in knjigarne bodo skupaj z EUNIC oglaševale digitalno platformo Europe Readr. V parku Egiptovske javne knjižnice v Kairu bo postavljena knjižnica pod krošnjami, ki bo gostila niz interdisciplinarnih delavnic o trajnostnem življenjskem slogu.
Zaživela je Knjižnica pod krošnjami
V botaničnem vrtu Univerze Heliopolis v Kairu je 26. julija zaživela Knjižnica pod krošnjami. Obiskovalcem knjižnice je na voljo več kot 200 knjig v arabskem, angleškem, italijanskem, nemškem in francoskem jeziku. Obiskovalci bodo lahko tu prebirali knjige vse do konca septembra, ko se knjižnica seli v park Egiptovske javne knjižnice, prav tako v Kairu.
V senci dreves botaničnega vrta se lahko obiskovalci na unikatnem pohištvu, izdelanem iz popolnoma naravnih materialov, sprostijo in uživajo v branju pestrega nabora knjig. S skeniranjem QR-kode lahko enostavno dostopajo tudi do digitalne knjižnice Europe Readr.
Knjižnico sta ob nagovorih odprla Mateja Prevolšek, slovenska veleposlanica v Egiptu, in Helmy Abouleish, predsednik upravnega odbora Univerze Heliopolis in direktor iniciative SEKEM, ki sta opozorila na velik pomen bralne kulture. V kulturnem delu programa je zaigral Trio Kairo, sledilo pa je branje odlomka iz knjige Mali princ.
Knjižnica pod krošnjami se seli v Egiptovsko javno knjižnico
Knjižnico pod krošnjami smo 24. novembra 2021 odprli na vrtu Egiptovske javne knjižnice v Kairu. Knjižnica, ki je svoje potovanje začela v botaničnem vrtu Univerze Heliopolis, je v tem času postala zelo priljubljena, še posebej med mladimi bralci. Že sama zamisel o knjižnici na prostem pri bralcih vzbuja veliko zanimanje in radovednost, saj predstavlja drugačno, novo izkušnjo.
Hvaležni smo vsem partnerjem, ki so ta projekt omogočili, in z veseljem ugotavljamo, da nas povezuje skupna želja po spodbujanju bralne kulture in gradnji mostov med kulturami s pomočjo knjig.
Pesnik in kritik Ján Gavura je skoval izraz »oko kameramanky« (snemalkino oko) v povezavi z njenim delom predavateljice o filmu. Ta je rahlo zavajajoč za anglofonske bralce, za katere Isherwoodova izjava »Jaz sem kamera« pripada neki drugi dobi književnega realizma. Mária nikakor ni realistka v tem smislu. Seveda zna menjavati vizualne perspektive znotraj ene same pesmi, za približevanje in oddaljevanje. Pesem 'Threatened Species' (Ogrožene vrste) se začne s pogledom iz vesolja v prvi kitici: »Pogled od zgoraj ne pripada nobenemu bogu / satelitu pa«; medtem ko deseta kitica ponuja že mikroskopski vidik: »preučujemo kožo na obrazih, / zemljevide krvnih žil, kraterje za celice.« Omeni tudi zlitje jaza z okoljem; v Márijinih pesmih so tudi človeška bitja živali in niso ločena od okolja. V njeni poeziji telo pogosto postane zunanja in notranja krajina, jukstapozicija makroskopskega in mikroskopskega pogleda, sorodnega hermetični doktrini »kakor zgoraj, tako spodaj.« Márijino poezijo berem z enakim vznemirjenjem, kot sem pred mnogimi leti prvič bral angleške metafizične pesnike.