V Bangkoku je Europe Readr v sodelovanju s krajevnimi igralci ustvaril instalacijo, ki preobraža vzajemno delovanje med javnim in zasebnim ter ponuja varen, udoben in prijeten bralni prostor za ljudi iz ene od bangkoških sosesk.
Skromni cilj projekta je bil ustvariti prijeten poljavni kotiček, ki mimoidoče vabi, da bi posedeli, si odpočili in kaj prebrali, kar sicer ni splošna značilnost javnih prostorov.
Instalacija je preprost, a eleganten prostor za sedenje in branje, ki v Bangkoku preobraža vzajemno delovanje med javnim in zasebnim. Osnovna zamisel je bila izdelati povezano leseno ploščad, del katere bi se nahajal pod drevesom na dvorišču pred trgovino, drugi del pa bi se držal ograje in postal javna klop za mimoidoče.
Ob odprtju instalacije 12. decembra 2021 je profesor Davisi Boontharm z mednarodne platforme co+re povedal: »Pri instalaciji mi je všeč njena preprosta zasnova. Ne gre za vpadljiv ali razkošen projekt, v katerem bi uporabili najsodobnejšo tehnologijo. Narejen je skromno in iz ponovno uporabljenih materialov. Naša ekipa verjame v pomen 'starega', ki ima svoj značaj in kraju dodaja nove pomene.«
Zato prisedite in morda preberite kakšno knjigo na ulici 623 Chokchai 4 v okrožju Latphrao v Bangkoku.
Kratke zgodbe Gasta Groeberja v knjigi Every Day Just Hides Another (V vsakem dnevu se skriva le še eden) postavijo v ospredje osebe, ki se vse bolj odmikajo od svojega običajnega okolja. Zgodba 'A Village Idyll' (Vaška idila) opisuje življenje moža, ki so ga vaščani izobčili, odkar je s svojim avtomobilom povozil dečka. Groeber bistroumno prikaže, kako resničnih okoliščin nesreče, ki pomembno vplivajo na našo moralno presojo, sploh ne upoštevamo več, ko izvemo, kdo je krivec. Tudi Groeberjev opis grožnje, ki jo za posameznika predstavljajo Drugi, je mojstrsko izpeljan: v teh zgodbah že od začetka nikoli ni jasno, ali je grožnja le namišljena ali zelo resnična. Medosebni odnosi lebdijo nekje med površinskostjo in krhko trhlo intimnostjo.
Pri knjigi Every Day Just Hides Another je treba postaviti v ospredje očitno željo pisatelja po doslednem tematskem konceptu, ki mu ne sledi le nekaj besedil. Groeber hoče pisati v odločno izpiljenem, a vselej naravnem jeziku, kar je pravi dosežek glede na omejeno število vzornikov. Na primer, poskus, da bi vidik lika odrazili zgolj neosebni stavki in nedoločniki, ki jih pisatelj uporabi v zgodbi 'The Unbearable Weight of Waiting' (Neznosna teža čakanja) je popoln uspeh.